Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat

Ko so novinarji POP TV Zorana Stevanovića v intervjuju, objavljenem minuli konec tedna, vprašali, ali je bil v preteklosti pravnomočno obsojen zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice, predsednik stranke Resni.ca ni odgovoril po resnici.

Na to jasno novinarsko vprašanje je Stevanović namreč dejal: "Ne, ne." In zatrdil, da je zaradi prometne nesreče plačal zgolj kazen za prometni prekršek.

Da ta Stevanovićeva trditev ni resnična in da je bil zaradi poskusa ogoljufanja zavarovalnice pravnomočno obsojen, so po intervjuju s Stevanovićem objavili že kolegi na POP TV, zdaj pa smo sodbo pridobili tudi na N1. Iz nje pa med drugim izhaja, da je bil Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak celo dvakrat.

Stevanović trdi, da se ne spomni, komu je ogrožal varnost in kako

Ko ga je Okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije – ta sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010 – je v izreku namreč zapisalo, da je Stevanović na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 "pravnomočno predkaznovan" po 145. členu kazenskega zakonika.

Kazenski zakonik je leta 2004 v 145. členu opredeljeval ogrožanje varnosti in določal: "Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon se začne na predlog."

Na večkrat ponovljeno vprašanje N1, kdo ga je torej prijavil zaradi ogrožanja varnosti in za kakšne grožnje je šlo, je Stevanović vztrajal pri odgovoru: "Se ne spomnim."

Na dodatno vprašanje, kako je mogoče, da se česa takšnega ne spomni, saj je vendarle šlo za grožnje, zaradi katerih je bil celo pravnomočno obsojen na plačilo denarne kazni, je Stevanović za N1 odgovoril: "Od tega je že več kot dvajset let."

Podrobnosti iz sodbe o poskusu ogoljufanja zavarovalnice

Drugič pa je bil Stevanović, kot že omenjeno, pravnomočno obsojen zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije.

V zgodnjih jutranjih urah 7. aprila 2005 je bila namreč na območju Žirovnice prijavljena prometna nesreča, v kateri je bil z audijem A6 udeležen Stevanović, povzročitelj pa voznik avtomobila znamke R5. Dan kasneje, 8. aprila 2005, je Stevanović pri zavarovalnici že vložil odškodninski zahtevek v višini 7.664 evrov.

Toda po oceni zavarovalnice do nesreče ni prišlo tako, kot sta Stevanović in povzročitelj trdila. To je kasneje potrdilo tudi sodišče, kar je jasno vidno iz sodbe, katere del objavljamo na fotografiji spodaj s prekritimi osebnimi podatki.

Sodišče: cilj sostorilcev je bil pridobitev protipravne premoženjske koristi

"Nobenega dvoma tudi ni, da sam način izvršitve dejanja, ki je bil zavesten in hoten, pri obeh obdolženih izkazuje namen njunega protipravnega ravnanja, ki je bil izoblikovan že od samega začetka – to pa je pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Vse to so obeležja t. i. goljufivega naklepa kot oblike krivde, ki je obdolženima dokazana," je v sodbi med drugim zapisalo kranjsko sodišče, ki ni dvomilo, da sta Stevanović in 'povzročitelj nesreče' poskus kaznivega dejanja goljufije "izvršila v sostorilstvu".

Po kazenskem zakoniku je bila za to kaznivo dejanje zagrožena kazen do treh let zapora, kazen pa je lahko tudi milejša. Tožilka je predlagala izrek omiljene – denarne – kazni, ker je ostalo pri poskusu kaznivega dejanja in ker sta bila Stevanović in sostorilec "v preteklosti kaznovana za druga kazniva dejanja," še lahko preberemo v sodbi.

Tožilka je predlagala 900 evrov denarne kazni za Stevanovića in 500 evrov za sostorilca, sodišče pa ji je skoraj povsem sledilo. Stevanoviću je izreklo denarno kazen v višini 800 evrov, sostorilcu pa v predlagani višini 500 evrov.

Kaj je pošteno do volilcev?

Ker je bil Stevanović obakrat pravnomočno obsojen na plačilo denarne kazni, ne prve ne druge pravnomočne obsodbe v njegovi kazenski evidenci ni več. Obsodba se namreč iz kazenske evidence izbriše tri leta po plačilu denarne kazni.

In prav to Stevanović, ki je na nedavni predvolilni konvenciji Resni.ce dejal, da se vidi celo na položaju notranjega ministra, tudi poudarja - da je neobsojen, saj v njegovi kazenski evidenci ni ničesar.

S tem sicer tudi izpolnjuje pogoj Resni.ce, da lahko na volitvah kandidirajo le tisti člani stranke, ki imajo potrdilo o nekaznovanosti.

Prav zaradi časovne oddaljenosti pa ne prva ne druga sodba na spletu nista več dostopni.

Na vprašanje, ali se mu kot politiku, ki se mu po javnomnenjskih raziskavah obeta vstop v parlament, sam pa se vidi celo na čelu ministrstva za notranje zadeve, vendarle ne bi zdelo pošteno, da bi na izrecno vprašanje novinarjev javnosti razkril celotno resnico in ne samo trenutno stanje v njegovi kazenski evidenci, je Stevanović za N1 dejal: "Te zadeve so bile iz kazenske evidence izbrisane že več kot deset let nazaj, tako da to zame ne obstaja."

Prav na nedavni predvolilni konvenciji Resni.ce pa sta se na gasilski fotografiji članov stranke pojavila tudi dva od treh bratov Aksalić - eden od njiju je zaradi trgovine z drogo na Dobu ob koncih tedna prestajal zaporno kazen.

Stevanovića smo zdaj tudi vprašali, ali je prepričan, da se ne bodo našli še dokazi, ki bi ovrgli njegovo trditev, da sta bila brata Aksalić na strankinem dogodku le del "organizacije in varovanja", sam pa ju sploh ne pozna.

Kljub temu, da v nekaterih krogih kroži, da z brati Aksalić niso tujci, je Stevanović za N1 dejal, da dokazi, ki bi tudi v tem primeru pokazali, da so njegove navedbe le del resnice, ne morejo niti obstajati.